Skoči na vsebino

Odlog vstopa v šolo – nujen ukrep ali izhod v sili za prestrašene starše?

Bolj kot se pogovarjam s starši vrstnikov svojih otrok, več kot hodim na roditeljske sestanke in globlje kot vstopam v to `šolsko sceno`, bolj mi je jasno, da smo zgolj in samo starši tisti, ki delamo paniko okrog povsem normalnih stvari in ki iščemo izgovore in vrzeli, tam, kjer jih ni. V zadnjih nekaj letih je v porastu trend odloga vstopa v šolo, ki ne pomeni, da otroka ne vpišeš v šolo, temveč prosiš za odložen začetek šolanja za eno leto. Gre za ukrep, ki je primarno namenjen otrokom, ki za obiskovanje šole oziroma začetek formalnega šolanja iz takšnih ali drugačnih

Nadaljuj z branjem ->

Ah, ti zobje ali zakaj je nega otroških zob tako pomembna

Kot mama pri kar nekaj stvareh nisem povsem dosledna in to brez težav priznam. Še posebej, če govorimo o konsistentnosti, ki se nanaša na samostojnost, kazni in podobno. Velikokrat kaj naredim samo zato, da imam mir. In pri tem ne razmišljam ali imam povsem prav, ali se to sklada s teorijami vzgoje ali s splošnimi prepričanji o sodobnem starševstvu. Preprosto zato, ker mi jutranji mir, složno kosilo ali tiho večerno uspavanje včasih pomenijo več kot trdno vztrajanje na stališčih in brezkompromisno uveljavljanje svoje volje. Seveda pa obstajajo tudi vidiki, pri katerih ne odstopam, pravila, ki jih ne kršimo in navade, ki

Nadaljuj z branjem ->

Ponoči pa res ne rabi več jest

Spet eden tistih `dobronamernih` nasvetov, ki neti prepire med mamicami, nabija slabo vest in postavlja pod vprašanj vzgojo in materinstvo marsikatere. Da smo si na jasnem – če se otrok ponoči zbuja, mu nekaj manjka, nekaj potrebuje. Lahko ga moti mokra plenička, lahko mu je vroče ali hladno, lahko je žejen ali lačen ali pa si preprosto želi crkljanja in materine bližine. Ko se je Ria kot dojenčica ponoči zbudila, sem jo pristavila in je med dojenjem zaspala. Ko se je zbudil Noe, je potem še nekaj časa telovadil, se pogovarjal in je le redko zaspal med dojenjem. In ja, hranila

Nadaljuj z branjem ->

Strah me je

Kako ti je,  ko drug otrok tvojega potisne, udari ali ugrizne? Grozno, kajne? Občutek nemoči,  jeze in razočaranja. Potem ti je lahko jasno,  kako je šele, če to naredi tvoj otrok. Še bolj grozno in razočaranje je še večje. Mi smo poskusili vse, da bi ga odvrnili od tovrstnega početja , pa ga je moral enostavno postopno prerasti. Ne iz danes na jutri.  Mesece je trajalo. Mesece pogovorov, prepričevanje, razlag, pregovarjanja, mesece preusmerjanja pozornosti in iskanja vedno novih alternativ. S strahom smo hodili na igrala,  na rojstne dneve, po njega v vrtec in celo k sestri na obisk. S strahom,  ker

Nadaljuj z branjem ->

Kam pa tvoj mali hodi?

»Kam pa tvoj mali hodi? Naš ima ob ponedeljkih angleščino, ob torkih in četrtkih nogomet, ob sredah glasbeno (šolo) in v petek judo. Čim več tem boljše. Samo, da je ves čas v pogonu, da se mu na polno dogaja. Kdaj pa bo hodil, če ne zdaj? Potem bo itak šola in cel kup drugih obveznosti…« No, moj mali nima toliko obveznosti in si niti ne želim, da bi jih (kdaj) imel. Privoščim mu pristno otroštvo. Razigrano, navihano in brezskrbno. Otroštvo brez urnikov in tekanja sem ter tja. Otroštvo brez nenehnega usklajevanja in vozakanja od učitelja k trenerju in obratno. Imel

Nadaljuj z branjem ->

Nova vzgojiteljica, nova skupina – kako se bo otrok privadil na spremembo?

1.september je pred vrati. Dobesedno. Za nekatere to pomeni vstop v šolo, za druge uvajanje v vrtec, za nekatere se nič ne spremeni, pri nas pa to pomeni spremembo skupine in nove vzgojiteljice. Nekaterim staršem se zdi sprememba igralnice katastrofa, še večja katastrofa se jim zdi sprememba strokovnega kadra, torej tima vzgojiteljice in pomočnice. Tega ne razumem najbolje. Jasno mi je, da se otroci navadijo na določene ljudi, rutino, da se nekateri težje prilagajajo spremembam, da tovrstne zadeve v njih zbujajo negotovost, strah, nezaupanje, dvom, morebiti celo stisko in odpor, ampak spremembe so v življenju nekaj povsem normalnega. Ko se določenih

Nadaljuj z branjem ->

Negativno kazen sem zamenjala s pozitivno

Zadnji trije dnevi so bili zelo naporni. Trebušna viroza me je tako zdelala, da sem lahko samo ležala. Mož je pobasal otroka in šel od doma, da sem imela mir, jaz pa sem imela dve opciji; branje knjige ali razmišljanje. Tako sem do konca prebrala knjigo, ki sem jo začela brati pred mesecem dni in veliko sem razmišljala. Zadnji tedni so pri nas zelo stresni; Ria in Noe si kar naprej skačeta v lase, se prepirata, se prerivata, vreščita in kričita, izkazujeta premoč drug nad drugim in preizkušata najine meje. Zdaj mi je že povsem jasno, da to ni samo obdobje.

Nadaljuj z branjem ->

`Mami, ko neka kmetica sem`

Pogledam jo in v njem vidim sebe. Prav takšna je, kot sem bila jaz. Prav tako jezikava, prav tako pametna in prebrisana, prav tako zgovorna in premišljena, prav tako samosvoja, odločna in zahtevna in prav tako muhasta. Kot deklica sem bila kraljica muhavosti; vse me je motilo, veliko stvari nisem marala, kar naprej sem se pritoževala in vedno sem imela svoje mnenje in zaradi tega Rio danes razumem bolje kot vsi ostali in zaradi tega ji dajem tri krat več časa in pet krat več potrpežljivosti, če se le da. Že nekaj časa nam težave povzročajo oblačila in prav tako je

Nadaljuj z branjem ->

Kdaj bo končno suh?

Tako kot so duda, steklenička in plenice praktične in uporabne, tako so tudi nadležne. Pri letu in pol postopno postajajo vse bolj nadležne in tam pri dveh si že večina mam želi, da bi bil otrok suh; ker je previjanje, medtem ko te brca v trebuh, na pol teče, skače in telovadi sila naporno, da bi zaspal brez dude, ker je nočno stikanje pod posteljo in nenehno kupovanje novih včasih prav mučno in da mleko namesto iz stekleničke pil iz lončka. To je tudi čas, ko večina babic, tet, prijateljic in drugih mamic začne težiti z vprašanji kot so “Še vedno

Nadaljuj z branjem ->

Kdaj mora otrok k logopedu?

Pred približno dvema mesecema sem bila na predavanju o govorni motoriki, razvoju govora, govorilih in obisku logopeda, ki so ga organizirali v vrtcu. Predavanja sem se udeležila, ker ima Noe težave z izgovorjavo nekaterih glasov, predvsem R ter šumnikov, kar pri njegovi starosti še ni alarmantno, vendar je dobro biti pripravljen, poleg tega ima pogosto odprta usta in mu jeziček moli iz ust, hkrati pa bo kmalu potreben tudi obisk ortodonta, saj ima rahel križni ugriz, zgornji dvojki pa mu rasteta bolj zadaj. Doma ga sicer ves čas opozarjamo, naj skrije jezik, naj zapre usta, a opozarjanje nima ravno posebnega učinka

Nadaljuj z branjem ->

O MENI

“Lepo pozdravljeni in dobrodošli!

Sem univerzitetna diplomirana pravnica, mamica dveh nadebudnih malčkov, dečka Noeta in deklice Rie, žena, kreativka in avtorica bloga…” Preberi več o meni…Sem univerzitetna diplomirana pravnica, mamica dveh nadebudnih malčkov, dečka Noeta in deklice Rie, žena, kreativka in avtorica bloga…” Preberi več o meni…

sledi mi

prijavi se na e-novičke