Šteje do 20, zna napisati svoje, bratčevo, sestričnino in prijateljičino ime, osvojila je osnovno seštevanje, a na uro še ne pozna. In četudi že pozna letne čase in vremenske pojave, še ne pozna mesecev in dni v tednu. Pri štirih se ji s tem še nikamor ne mudi; vsaj tako se zdi meni, ki se iz dneva v dan čudim njenemu znanju in zanimanju in ki imam kar naprej občutek, da bo prehitro odkorakala v šolo.
Včasih se vprašam, kdaj je otrok dovolj star, da osvoji določena znanja oziroma pri kateri starosti bi se moral znati predstaviti, povedati, kje stanuje, koliko je star, šteti do deset ali dvajset, poznati črke, znati pisati, seštevati in vedeti koliko je ura. Še posebej se to vprašam takrat, kadar me popravi pri kakšni besedi ali me opomni, da sem kaj pozabila. Še včeraj je bila v plenicah, danes pa z največjim zanimanjem srka znanje, kjerkoli ga lahko dobi in najraje to počne s pomočjo iger ali knjig.
Igre pri katerih je potrebno šteti, prepoznavati predmete, živali, barve, oblike, števila, pri katerih je potrebno ugibati, trenirati spomin, opisovati ali opravljati kakšne naloge, so ji bile vedno všeč. In prav takšnim imamo doma veliko. Res veliko. To je preprost način, s katerim treniramo otrokovo koncentracijo, potrpljenje, fino motoriko, spomin in razmišljanje, hkrati pa mu povsem nevede in na nevsiljiv način podajamo celo vrsto zanimivih in poučnih informacij, ki si jih naši malčki zelo dobro zapomnijo.
Že od nekdaj obožujem lesene igrače in Moj prvi koledar je ena tistih, ki združuje naraven dizajn in poučnost. Ko sem ga prinesla domov je bilo navdušenje popolno; kar naenkrat sta se želela oba igrati z njim – Noe, ki komaj nekaj mesecev dobro govori in še nima pojma, kaj so to letni časi in meseci, a je zelo tehničen tip in je takoj začel drsati z okenci gor in dol in obračati kazalce in Ria, ki nekatere stvari s koledarja že obvlada, a je takoj želela vedeti kaj je to in kaj se še lahko nauči. Tako smo z mlajšim najprej trenirali opisovanje sličic; pokazali smo sličico in on je povedal kaj vidi in pri tem sam vrtel kazalce in vsaj sto krat prestavil okvirčke, potem pa smo z Rio ponovili vse kar je že poznala in ji začeli razlagati mesece in dneve v tednu. Meseci so iste barve kot letni čas, v katerega sodijo, sobota in nedelja sta obarvani drugače kot delovni dnevi, sličice za dele dneva pa otroku pomagajo s ponazoritvijo aktivnosti, ki jih v posameznem delu dneva počne, tako otrok lažje ločuje in si lažje zapomni. Kaj pa ura? Prešteli smo do 20 – od kdaj ima dan samo dvajset ur? – in potem hitro preskočili na vprašanje, kdaj pride Božiček. To je zadnje tedne zelo aktualno vprašanje in hitro sem izkoristila priložnost, da se iz vprašanja tudi nekaj nauči, zato sem ji rekla, naj kar sama označi, kdaj bo prišel in ji pri tem pomagala z vprašanji:
V katerem letnem času pride Božiček? – Pozimi.
Kakšno je takrat vreme? – Sneg pada.
Kaj počneš ti, ko pride Božiček? – Spim. Torej je kateri del dneva? – Večer.
Božiček pride zadnji mesec v letu, decembra. Kam pomakneš okence? – Na konec.
Pride 24. To je 20 in 4. –Prešteje do 20 in še do 4 in nastavi okence na 24.
Letos bo to sobota. Prvi dan, ko ne greš v vrtec. – Pomakne na prvo oranžno okence.
Ko nastavi darila je ura polnoč, to je 12 ponoči. – Prešteje do 12 in mali kazalec zavrti na svoje mesto, ker ni vedela, kaj naj počne z velikim, sem tega premaknila jaz.
»In kdaj bo to mami? Kdaj zdaj zares pride Božiček? Še samo dva krat spim?« Se mi je zdelo, da je v trenutku, ko je postavila vsa okenca na svoje mesto začela verjeti, da bo Božiček prišel kar takoj. Kako ne bi, ko pa njen koledar kaže točno tako kot mora biti, da lahko pride Božiček. Ampak bo morala še malo počakati in do takrat še nekajkrat podrsati okenca sem in tja, še velikokrat zavrteti kazalce in še vsaj deset krat iti spat. Zato sva koledar nastavili na zimo, ponedeljek, 11. december, mu dodali sneg, okvirček prestavili na večer in ga obesili na steno. Zdaj bo lahko vsak dan odštevala do prihoda Božička in hkrati ponavljala in ko pride Božiček, bo koledar zagotovo že obvladala.
P.S.: Zdaj imate koledar v klub ceni v Pikapolonici. 🙂
